Res, da smo jamarsko društvo in da je naše delovanje osredotočeno na teman svet podzemlja, brez udora sončnih žarkov, a vendar je bilo naše društvo ustanovljeno na prelep sončen dan v letu 1997. Pravzaprav smo v tem letu sprejeli naš društveni statut, aktivnosti društva in njihovih članov pa so se pričele že leta 1994 in vsi skupaj v letu 1998 postali člani Jamarske Zveze Slovenije.

Društvo za Raziskovanje Podzemlja Škofja Loka (DRP Škofja Loka) je bilo ustanovljeno s pobudo nekaj ljudi željnih raziskovanja, avantur in predvsem z željo po videnju lepot podzemnega sveta. Z znanjem, ki smo ga člani pridobivali skozi tečaje, akcije in razna usposabljanja, smo si pridobili vstopnico za globlje, zahtevnejše, lepše in ne vsakomur dostopne jame in njihove kamnite tvorbe. Z leti je društvo raslo, ravno tako naše sposobnosti in znanje. Svoj teritorij raziskovanja oz. delovanja smo počasi širili preko Škofjeloškega hribovja na vse smeri, predvsem na “malo Meko” jamarstva – planoto Jelovice ter zatilje med Ratitovcem in Soriško planino. V jamski kataster smo dodali tudi nekaj jam iz področja Kamniško – Savinjskih Alp in Kanina, vendar pa ostajamo najmočnejši v delovanju na Škofjeloškem predelu.

Zakaj jamarstvo, jame, blato, tema, … so pogosta vprašanja, ki nam jih zastavljajo. Težko je odgovoriti, še posebej nekomu, ki še ni okusil kančka le-tega. Kakor velja rek na dnevni svetlobi »Vsake oči imajo svojega malarja!«, ravno tako velja v soju jamarjeve acetilenke, nekje v tišini in globini jame. Nekateri hodijo v jame zaradi lepote podzemlja, drugi zaradi želje po prvih korakih po neznanem, tretji zaradi adrenalina, …, nekateri pa so samo radi v dobri in sproščeni družbi.

Tehniko, ki smo jo pridobili, pridom uporabljamo tudi izven jam. Ob lepem sončnem dnevu smo radi tudi kje v višavah kakega dva tisočaka ali v prelepi steni pod kakšnim vrhom, kjer neutrudno grizemo plezalno smer proti lepoti visokogorskega sveta. Kot ljubitelji narave z veseljem postavimo poletni tabor ali zimski bivak nekje v osrčju neokrnjenih gozdov, kjer preko dneva prečesavamo teren in iščemo še ne odkrite jame. V toplejših dneh, ko pa so naša telesa željna ohladitve, si telo in duha ohlajamo v soteskah polnih voda, kjer se spoprimemo z lepoto soteskanja.